Radio Študent, 20. maj 2015 ― Minuli teden je bil v znamenju podeljevanja nagrad mladim sodobnim umetnikom. Poleg nagrade muzeja Essl v MSUM-u so namreč v Centru in galeriji P74 razglasili tudi letošnja dobitnika nagrade skupine OHO. Nagrade, nagrade za umetnike mlade … Letošnji nominiranci so tako Boris Beja, Ana Legčevič, Tia Avsec in tandem Mateja Stupice ter Lenke Đorojević. Slednja sta tudi dobitnika letošnje nagrade. O tem, kaj je ta nagrada, kakšna sta njena zgodovina in namen, bomo govorili v nadaljevanju, pred tem pa namenimo nekaj besed zmagovalnemu delu. Nagrado sta namreč dobila za delo Monomat, ki je pravzaprav nadaljevanje ali morda bolje rečeno fragment razstave Nevromat, ki je bila na ogled postavljena konec minulega leta v Moti. Če je bil Nevromat med drugim cela pisarna mavčnih simulakrov, kjer pisarniški material postopno demolira pisarno, je Monomat le eno samo destruktivno delovno mesto, ki po besedah avtorjev predstavlja maketo proizvodnega obrata brez nadzora. Zmagovalno delo pravzaprav ni bilo kakšno veliko presenečenje, saj je bila razstava Nevromat nedvomno eden izmed presežkov minulega leta. Kot je v recenziji zapisal redakcijski kolega Domen Ograjenšek: »Razveseljivo je videti razstavo, ki je polna teoretskih in literarnih navezav, a se ne zadovolji z njihovo golo prezentacijo ali reprezentacijo.« Nagrada tričlanske mednarodne komisije je torej več kot na mestu. V kulturnih novicah je Tadej Pogačar, direktor zavoda P.A.R.A.S.I.T.E, poudaril, da je tovrstnih nagrad v svetu vizualnih umetnosti pri nas pravzaprav zelo malo. Poleg dveh stanovskih, s katerima se akademiki trkajo po prsih, sta tu pravzaprav samo dve. Torej nagrada skupine OHO in nagrada muzeja Essl, ki je bila prav tako podeljena prejšnji teden in o kateri se je pred tednom s prispevkom Neue Slowenische Kunst razpisal kolega Nenad Jelesijević. Veliko Nenadovih očitkov bi seveda lahko aplicirali tudi na nagrado skupine OHO. Tudi tu peščica strokovnjakov iz mnoštva predlaganih del ust